O nebu, oblakih, zvezdah ...
05.03.2010
Ojla, mali moji!
Špela ima zame kar nekaj vprašanj o nebu, zvezdah in oblakih.
Najprej jo zanima, zakaj je nebo tako visoko. Nebo je del atmosfere, kot imenujemo ovoj okoli Zemlje, in sega zelo visoko. V bistvu, kolikor lahko vidimo. In tudi letala letijo po nebu, medtem ko rakete preletijo omenjeni ovoj in lahko poletijo v vesolje, kot imenujemo prostor, v katerem je tudi naš planet.
Nebo vidimo v modri barvi zaradi lomljenja sončne svetlobe, ponoči pa je temno.
Na nebu občasno vidimo tudi nekatere naravne pojave, kot so: mavrica, oblaki, severni sij, jutranja zarja, meglice ter bliskanje med nevihto. Kot rezultat človekovega onesnaževanja okolja pa je pogost tudi smog. Nebo je kot zrak in v bistvu se ga lahko dotaknemo, le da se ne zavedamo, da ga "držimo".

Na nebu lahko podnevi vidimo sonce, če ga ne prekrivajo oblaki, ponoči pa so vidne zvezde (podnevi jih ne vidimo, ker zaradi oddaljenosti ne svetijo tako močno kot Sonce), Luna, planeti ter druga astronomska telesa (kot so kometi).
Večina zvezd, ki jih vidimo na nebu, je starih že približno 10 milijard let, vendar pa zvezde nastajajo še danes. Kako? Pa poglejmo. Najprej se v vesolju pojavi velikanski plinski oblak, ki se zaradi lastne teže nekako krči sam vase.
Počasi se s krčenjem oblikujejo zvezde, iz enega velikanskega oblaka pa nastane cela skupina zvezd.

Zdaj pa še glede oblakov: oblaki so pravzaprav zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu. Enak pojav v nižjih plasteh ozračja pa se imenuje megla.
Oblake imajo lahko tudi drugi planeti z lastno atmosfero - Venera, Mars, Jupiter, Saturn in Neptun.
Pišite mi šeeeee. Z veseljem vam odgovorim.












